Nekdanja podpredsednica kanadske vlade in ministrica za finance Chrystia Freeland bo prevzela vlogo svetovalke ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Freeland, ki je v preteklosti zasedala več ključnih ministrskih položajev v Kanadi, se je odločila za izstop iz kanadskega parlamenta, da bi svoje izkušnje in politično znanje neposredno namenila podpori ukrajinskemu vodstvu. Njeno imenovanje prihaja v času, ko Ukrajina intenzivno krepi svoje diplomatske in svetovalne mreže na Zahodu, da bi zagotovila nadaljnjo politično ter finančno podporo v spopadu z rusko agresijo. Chrystia Freeland, ki ima ukrajinske korenine in tekoče govori ukrajinsko, velja za eno najmočnejših zaveznic Kijeva v Severni Ameriki. Kot nekdanja novinarka in avtorica del o ruskem kapitalizmu ter globalni politiki prinaša globoko razumevanje regije. Njena nova vloga bo predvsem usmerjena v strateško svetovanje glede odnosov z zahodnimi partnerji in gospodarske obnove države, kar bo še dodatno okrepilo vezi med Ottawo in Kijevom. Odločitev o odstopu s poslanskega mesta v Kanadi poudarja pomen, ki ga kanadska politika pripisuje stabilnosti in uspehu Ukrajine na mednarodnem prizorišču.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v uradnem sporočilu na družbenem omrežju Telegram razkril, da je Ruska federacija v zadnjih sedmih dneh nad ukrajinsko ozemlje izstrelila več kot 2000 zračnih sredstev. Stopnjevanje agresije vključuje kombinacijo vodenih letalskih bomb, dronov in raket, ki so bile usmerjene proti civilni ter kritični infrastrukturi po vsej državi. Zelenski je ob tem poudaril nujnost krepitve ukrajinske zračne obrambe in zaveznike ponovno pozval k hitrejši dobavi potrebnih obrambnih sistemov. Ruski zračni pritisk se je v zadnjem obdobju močno povečal, kar potrjujejo tudi poročila s terena o nenehnem teroriziranju prebivalstva. Po navedbah uradnega Kijeva so napadi postali še bolj intenzivni kljub predhodnim diplomatskim pobudam za prekinitev ognja. Stopnjevanje sovražnosti kaže na to, da Moskva ne kaže namere po končanju spopadov, temveč s silo poskuša doseči svoje strateške cilje na bojišču in izven njega.

Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da je pridobilo navigacijske podatke z ukrajinskega drona, ki naj bi dokazovali načrtovan napad na eno izmed rezidenc predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah Moskve so dokaze o domnevnem poskusu napada že posredovali Združenim državam Amerike. Ruska stran trdi, da so ukrajinske sile načrtovale natančen udar na državno rezidenco, vendar so ruske obrambne sile grožnjo pravočasno nevtralizirale. Uradni Kijev je obtožbe o vpletenosti v domnevni napad na Putinovo rezidenco odločno zavrnil. Ukrajinski predstavniki poudarjajo, da gre za rusko propagando in poskus opravičevanja nadaljnje agresije. Ameriške obveščevalne službe so prav tako izrazile resne dvome o verodostojnosti ruskih navedb, nekateri analitiki pa opozarjajo, da bi lahko šlo za operacijo pod tujo zastavo, ki jo je uprizoril Kremelj sam, da bi okrepil domačo podporo vojni in upravičil stopnjevanje napadov na ukrajinsko infrastrukturo.

ZDA so Ukrajini ponudile 15-letna varnostna jamstva, a ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski si želi daljšega obdobja. Zelenski meni, da bi morali Ukrajinci o končni različici mirovnega načrta odločati na referendumu.

Donald Trump in Volodimir Zelenski sta po pogovorih na Floridi zatrdila, da je bil dosežen velik napredek glede mirovnega načrta za Ukrajino, vendar nista razkrila podrobnosti. Trump naj bi po pogovoru poklical Putina. Ursula von der Leyen je pozdravila znaten napredek glede mirovnega načrta za Ukrajino.

Rusija je izvedla obsežne napade z droni in raketami na Kijev in druge ukrajinske regije, ravno ko se ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pripravlja na srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi. Pred srečanjem s Trumpom bo Zelenski opravil telefonski pogovor z njim in evropskimi voditelji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je s predstavniki Kijeva, ki sodelujejo v pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini, opravil nov pogovor s Stevom Witkoffom, posebnim odposlancem nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, in Trumpovim zetom Jaredom Kushnerjem. Zelenski je pogovor označil za »zelo dobrega« in dejal, da obstajajo »dobre ideje« za mir.

Kristjani so po vsem svetu obeležili božični večer s polnočnicami in družinskimi srečanji, s čimer so pričakali božič, praznik rojstva Jezusa Kristusa. Razpravljalo se je o tem, ali je božič postal le še družinska večerja in nakupovanje daril, ali še ohranja svoj prvotni krščanski pomen. Raziskalo pa se je tudi vprašanje, zakaj božič praznujemo že 24. decembra, ko pa je rojstni dan Jezusa Kristusa 25. decembra.

Papež Leon XIV. je pozval k enodnevnemu božičnemu premirju v Ukrajini in po svetu. Izrazil je obžalovanje, ker je Rusija že zavrnila to možnost. Papež bo daroval polnočnico v baziliki svetega Petra v Vatikanu.

Po pogovorih na Floridi med odposlancem ameriškega predsednika Trumpa, Stevom Witkoffom, in odposlancem ruskega predsednika Putina, Kirilom Dmitrijevim, je Witkoff izjavil, da Rusija ostaja zavezana doseganju miru v Ukrajini. Kljub temu pa Rusija meni, da so evropske in ukrajinske spremembe ameriškega predloga načrta nekonstruktivne.

Evropska unija razpravlja o oblikovanju novega skupnega dolga v višini do 90 milijard evrov za dolgoročno podporo Ukrajini, vključno z obnovo države. Poleg tega je Evropska komisija Ukrajini že izplačala 2,3 milijarde evrov kot del instrumenta za stabilizacijo proračuna, delovanje javne uprave ter izvajanje reform na poti v EU.

Britanski premier Keir Starmer je ruskemu oligarhu Romanu Abramoviču zagrozil s pravnimi posledicami, če 2,8 milijarde evrov od prodaje nogometnega kluba Chelsea ne bo namenil žrtvam ruske invazije v Ukrajini. Starmer je Abramoviču sporočil, da se mu je iztekel čas.

Svet EU je razširil sankcije proti Rusiji in Belorusiji zaradi ruskih hibridnih groženj, sankcioniranih je bilo dodatnih 12 oseb in dva subjekta, ter zaradi podpore ruski floti v senci še dodatnih devet. Ruska centralna banka pa je vložila tožbo proti finančni družbi Euroclear s sedežem v Belgiji in zahteva 195 milijard evrov odškodnine zaradi zamrznjenega premoženja.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika, Steve Witkoff, se je odpravil v Nemčijo, kjer naj bi se srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter voditelji Nemčije, Francije in Združenega kraljestva. Namen srečanja je pogovor o načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Ameriški predsednik je evropske voditelje označil za šibke in pozval Ukrajino k izvedbi demokratičnih volitev.

Donald Trump je napovedal, da bi se ameriška delegacija lahko udeležila sobotnih pogovorov v Evropi o vojni v Ukrajini, vendar le pod pogojem, da v Washingtonu ocenijo, da bo udeležba obetavna.

Rusija je novembra z izvozom nafte zaslužila 11 milijard dolarjev, kar je za tretjino manj kot v istem obdobju lani in najmanj od začetka invazije na Ukrajino. Prihodki od izvoza nafte so v prvih devetih mesecih leta upadli za 22 odstotkov na 88 milijard dolarjev, kaže poročilo Mednarodne agencije za energijo.

Papež Leon XIV. je po srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim izpostavil ključno vlogo enotne Evrope pri pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini. Prav tako je poudaril nujnost zavezništva med Evropo in Združenimi državami Amerike.

Donald Trump je v intervjuju za Politico Evropo označil za "razpadajočo" skupino, ki jo vodijo šibki voditelji. Na njegove izjave se je odzval portugalski premier Costa, ki je poudaril, da morajo ZDA spoštovati demokratične odločitve evropskih državljanov.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je obtožil Evropsko unijo, da si ustvarja iluzije o premagovanju Rusije in da ovira pogovore z Združenimi državami Amerike o mirni rešitvi konflikta v Ukrajini. Poudaril je, da Rusija ne želi konflikta z Evropo, vendar bo odgovorila na krajo ruskega premoženja. Lavrov je tudi dejal, da Rusija ne bo pristala na namestitev evropskih vojakov v Ukrajini.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je na zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov v New Yorku poudarila, da se mora vojna v Ukrajini končati. Pozvala je Rusijo, naj sprejme brezpogojno premirje, s katerim se je Ukrajina po njenih besedah strinjala že pred meseci. Zasedanje so sklicale evropske članice Varnostnega sveta ZN in Južna Koreja.

Ukrajina je ZDA predstavila posodobljen mirovni načrt, ki je bil skrajšan na 20 točk. Zelenski je poudaril, da ne bo predaje ozemlja in izpostavil nadzor nad vzhodnim Donbasom in jedrsko elektrarno v Zaporožju kot najbolj občutljive teme.

Ukrajinski predsednik Zelenski se je v Londonu sestal z evropskimi voditelji, da bi pridobil podporo in usmeritve glede mirovnih pogajanj. To se je zgodilo po tem, ko je ameriški predsednik Trump izjavil, da Zelenski ni prebral ameriškega mirovnega predloga in da ZDA izvajajo čedalje večji pritisk na Ukrajino, da bi ga sprejela. Trumpov sin je s svojo izjavo šokiral, Merz pa je bil skeptičen.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v ponedeljek v Londonu sestal z britanskim premierjem Keirom Starmerjem, nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Kot je sporočil Macron, so ocenjevali pogajanja o končanju vojne v Ukrajini, ki jih vodijo ZDA.

Delegaciji ZDA in Ukrajine sta v Miamiju zaključili drugi dan pogajanj o mirovnem sporazumu in se dogovorili, da bodo pogovore nadaljevali tudi danes. Ameriški State Department je to sporočil v petek zvečer.

Evropske države si prizadevajo najti način za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini, vendar časa zmanjkuje. Nemški kancler želi tveganje za morebitne ruske povračilne ukrepe prenesti na vse države Evropske unije.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je med obiskom na Kitajskem pozval k povečanju pritiska na Rusijo zaradi vojne v Ukrajini. V Moskvi pa so se posmehljivo odzvali na izjave nemškega kanclerja Friedricha Merza o nezaupanju do ameriških pogajalcev glede končanja vojne v Ukrajini, češ da ZDA in Rusija sklepata dogovore mimo Ukrajine in Evropejcev.

Nekdanja prva dama ZDA, Melania Trump, je objavila, da se je sedem ukrajinskih otrok, ki so bili med vojno odpeljani v Rusijo, vrnilo v Ukrajino. Vrnitev je sledila resoluciji Generalne skupščine Združenih narodov.

Ukrajinska vojska je zanikala ruska poročila o uspehih na bojiščih, vključno s tistimi v strateško pomembnem mestu Pokrovsk v regiji Doneck.

Generalna skupščina Združenih narodov je sprejela resolucijo, ki poziva Rusijo k takojšnji, varni in brezpogojni vrnitvi ukrajinskih otrok, ki so bili prisilno preseljeni v Rusijo. Vladimir Putin je pred obiskom v Indiji napovedal, da bo Rusija prevzela popoln nadzor nad Donbasom z vojsko.

Evropske države so izrazile skepticizem glede iskrenosti ruskih pogajalskih namer v zvezi z Ukrajino. Nemčija dvomi, da si Rusija prizadeva rešiti konflikt s pogajanji, finski predsednik Alexander Stubb pa meni, da je pravičen mir malo verjeten. Ukrajinski predsednik Zelenski je napovedal pogovore s predstavniki EU in priprave na srečanje v ZDA. Danska bo Ukrajini omogočila vzpostavitev obrambne proizvodnje na njenem ozemlju.

Pred pogovori z ameriškim posebnim odposlancem Steveom Witkoffom in zetom Donalda Trumpa, Jaredom Kushnerjem, o možnostih končanja vojne v Ukrajini, je Vladimir Putin izjavil, da si Rusija ne želi vojne z Evropo, vendar je nanjo pripravljena, če si jo Evropa želi. Putin je tudi obtožil Evropo, da ovira miroljubna prizadevanja ZDA.

Po zadnjih pogovorih med Ukrajino in ZDA je ameriški predsednik Donald Trump izrazil optimizem glede možnosti dogovora o končanju vojne v Ukrajini. Državni sekretar Marco Rubio je pogovore označil za plodne, a opozoril, da je še veliko dela potrebno. Tudi ukrajinska stran poroča o napredku.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je pogovarjal z voditeljema Evropske komisije in Nata o prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je pogovore z ukrajinsko delegacijo na Floridi označil kot zelo plodne, vendar je opozoril, da je za končanje vojne potrebno še veliko dela.

Madžarski premier Viktor Orban se je danes v Moskvi srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. V Kremlju so potrdili, da bosta voditelja razpravljala o oskrbi Madžarske z rusko nafto in plinom ter o vojni v Ukrajini.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v Evropskem parlamentu izpostavila, da si vsi želijo pravičen in trajen mir v Ukrajini. Opozorila je pred omejevanjem ukrajinske vojske in spreminjanjem meja s silo ter poudarila ključno vlogo nadaljnje finančne podpore Kijevu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozitivno ocenil posodobljeni ameriški načrt za končanje vojne v Ukrajini in izrazil upanje, da bo pripeljal do poglobljenih dogovorov. Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da ni časovnega roka za dosego mirovnega sporazuma in izrazil pripravljenost na srečanje z Zelenskim in Putinom.

Britanski časnik The Telegraph je objavil, da Evropa pripravlja mirovni načrt za Ukrajino, ki naj bi konkuriral ameriškemu. Načrt vsebuje 24 točk, ki jih bodo evropski predstavniki predlagali ZDA med pogovori v Ženevi. Evropski načrt naj bi bil pripravljen pred ameriškim in naj bi dovoljeval prihod tujih enot v Ukrajino. Ameriški načrt je že sprožil negativne odzive v Kijevu, med voditelji držav članic EU in v javnosti.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je pogovore z ukrajinskimi predstavniki v Ženevi o ameriškem mirovnem načrtu označil za produktivne. Vodja ukrajinske delegacije Andrij Jermak se je strinjal z oceno. Govorili so tudi o nekaterih spremembah načrta. Ameriški predsednik Donald Trump je kritiziral ukrajinsko vodstvo zaradi domnevne nehvaležnosti za ameriška prizadevanja.

Donald Trump je izjavil, da njegov načrt za končanje vojne v Ukrajini ni njegova zadnja ponudba. Poudaril je, da si želi končanje spopadov "na tak ali drugačen način". Izjava je sledila kritikam njegovega prejšnjega načrta.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da bosta morali obe strani v ukrajinskem konfliktu popustiti pri svojih zahtevah za dosego trajnega miru. Izjava prihaja po tem, ko naj bi Ukrajina prejela osnutek mirovnega načrta, ki vključuje odpoved Krimu in nekaterim drugim ozemljem.

Evropska komisija je ocenila, da Ukrajina za obrambo pred rusko agresijo in zagotovitev delovanja države v letu 2026 potrebuje več kot 70 milijard evrov tuje pomoči. Komisija je državam članicam EU posredovala dokument z možnostmi, kako bi lahko Unija zagotovila ta sredstva.

Ukrajinsko elektroenergetsko podjetje Ukrenergo je sporočilo, da se tudi danes pričakujejo večurne prekinitve električne energije v številnih regijah. Razlog so ruski napadi, zaradi katerih so milijoni Ukrajincev še vedno brez elektrike. Predsednik Zelenski je dejal, da bi od ZDA naročil 27 sistemov Patriot.

Donald Trump je med srečanjem z Viktorjem Orbanom v Beli hiši Madžarsko izvzel iz sankcij zaradi nakupa ruske nafte za eno leto. V zameno naj bi Madžarska od ZDA kupila za 600 milijonov dolarjev utekočinjenega zemeljskega plina in druge energente ter orožje. Orban je ob tem izrazil dvom o zmagi Ukrajine v vojni, rekoč, da bi se moral zgoditi čudež.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je med obiskom v Ukrajini obiskala javno kuhinjo v regiji Žitomir, ki s slovensko podporo petkrat tedensko pripravi 500 toplih obrokov. Obiskala je tudi rehabilitacijski center za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami ter bolnišnico. Fajon je poudarila izjemne razvojne potrebe Ukrajine in izpostavila pomen slovenske razvojne pomoči.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je med obiskom v Ukrajini obiskala regijo Hmelnicki, kjer se je poklonila žrtvam ruske agresije. Srečala se je z guvernerjem Serhijem Tiurinom in slovesno odprla rejniško hišo za deset ukrajinskih otrok.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je začela večdnevni obisk v Ukrajini. Namen obiska je izkazati slovensko podporo prizadevanjem za končanje vojne in dosego pravičnega miru. Med obiskom naj bi se Fajonova sestala z ukrajinskim zunanjim ministrom.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je obtožil nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je opustil načela, dogovorjena na pogovorih na Aljaski, potem ko je Trump pozval k hitremu koncu spopadov v Ukrajini. Lavrov meni, da so za spremembo Trumpovega stališča krivi Ukrajina in evropske države.

Evropska unija je potrdila 19. sveženj sankcij proti Rusiji, ki vključuje prepoved uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) z letom 2027. Voditelji držav članic so odložili odločanje o novem posojilu za Ukrajino, ki bi ga financirali z zamrznjenim ruskim premoženjem, do naslednjega zasedanja decembra. Evropska komisija naj bi pripravila različne možnosti za nadaljnjo finančno podporo Kijevu, saj imajo nekatere države članice pomisleke glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja.

Evropski voditelji in Evropska unija so skupaj z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v skupni izjavi pozvali k pravičnemu miru v Ukrajini. Podprli so takojšnjo prekinitev spopadov in kot izhodišče za pogajanja predlagali trenutno frontno črto. Obenem so obsodili Rusijo.

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je na zasedanju zunanjih ministrov EU v Luksemburgu izrazila podporo Slovenije vsem prizadevanjem za pravičen mir v Ukrajini, vključno z napovedanimi pogovori med predsednikoma ZDA in Rusije v Budimpešti. Prizadevanja ameriškega predsednika je pozdravila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica.